Prehod iz vrtca v šolo

Vsak prehod v novo okolje je za otroka in družino pomemben korak v življenju. Da bo všolanje za vse prijetna izkušnja, je pomembno, da o tem razmišljamo dovolj zgodaj in v procesu sodelujemo vsi: družina, vrtec in šola ter delujemo v korist otroka in upoštevamo okvir zakonodaje.

Všolanje ureja Zakon o osnovni šoli (UR.l. RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 7/11, 40/12 – ZUJF in 63/13, 46/16 – ZOFVI-L, 44.- 48. člen), v nadaljevanju nekaj pomembnih informacij:

1. Šolski okoliš: Osnovna šola (v nadaljevanju OŠ) si pridobi podatke o šoloobveznih otrocih iz pristojnega ministrstva (MIZŠ) in jih povabi na vpis. Če želite vpisati otroka v OŠ, kjer ni vaš šolski okoliš, se morate na vpis zglasiti v OŠ, kamor so vas povabili, kjer pridobite informacije o prepisu  na  drugo  OŠ.  Predvidoma  je  potrebno  na  želeno  OŠ  poslati  prošnjo  za  prepis  in počakati na odgovor šole.
2. VPIS: OŠ  v  mesecu  februarju  vpisuje  v  1.  razred  za  naslednje  šol.  leto  otroke, ki  bodo  v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili 6 let.
3. Otroku se   lahko   začetek   šolanja odloži   za   eno   leto   na   predlog   staršev,   vrtca   ali multidisciplinarnega  tima  v  ZD,  če  se  ugotovi,  da  otrok  ni  pripravljen  za  vstop  v  šolo. Odložitev šolanja mora biti strokovno utemeljena in povezana z individualnimi ali okoljskimi specifičnostmi v razvoju in učenju posameznega otroka. V tem primeru se ob vpisu otroka v OŠ   ugotavlja   pripravljenost   otroka   za   vstop   v   šolo. Pripravljenost   otroka   za   vstop   v šolo ugotavlja  komisija,  ki  jo  imenuje  ravnatelj  OŠ.  Komisijo  sestavljajo  šolski  zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj. O ugotovitvah komisije morajo biti starši obveščeni najmanj tri mesece pred začetkom pouka – v tem primeru starši sklep prinesete v vrtec. Na odločitev komisije je možna pritožba na komisijo, ki jo imenuje minister. Dokazan je pomemben vpliv odloga predvsem za  otroke iz manj spodbudnega okolja in otroke, ki potrebujejo specialno pedagoško obravnavo. Odlog ne pomeni splošnega prispevka k razvoju otroka oz. ne prinaša sam po sebi dodatne vrednosti za razvoj.
4. Za otroke  tujcev  se  v  okviru  možnosti  priporoča  vpis  otroka  v  vrtec  vsaj  dve  leti  pred všolanjem. Otroci tujcev, ki zaradi neznanja ali pomanjkljivega znanja slovenščine potrebujejo pomoč, se v skladu z možnostmi organizira učenje in izpopolnjevanje slovenščine v šoli.
5. Starši otrok, ki imajo v vrtcu organizirano dodatno strokovno pomoč in/ali spremljevalca ter  se  ugotavlja,  da  bi  podpora  otroku  koristila  tudi  v  šolskem  okolju,  morajo  ob  prehodu otroka  iz  vrtca  v  šolo  pravočasno  (v  januarju)  vložiti  Zahtevo  za  uvedbo  postopka  za usmerjanja (na predpisanem obrazcu, ki je na spletni strani ZRSŠ). Zahtevi priložijo Poročilo vrtca  o  otroku,  Zapis  pogovora  z  otrokom  oz.  dopis  vrtca,  da  se  pogovor  z  otrokom  v  tej starosti  ne  izvaja  ter  vso  strokovno  in  zdravstveno  dokumentacijo  o  obravnavi  otroka  od zadnje izdane odločbe ali Zapisnika multidisciplinarnega tima. Zaželena je tudi informacija, v katero OŠ bodo otroka všolali.

Starši se pogosto sprašujete, kakšne spretnosti so potrebne za uspešno šolanje in kako lahko otroku pri tem pomagate. Pri spoznavanju vašega otroka so vam v pomoč vzgojiteljice v vrtcu, ki ga poleg vas  spremljajo  skozi  celotno  ali  del  predšolskega  obdobja  in  so  vam  lahko  s  svojim  znanjem  in izkušnjami v podporo.

Otrok  v  predšolskem  obdobju  preko  igre  v  odnosu  s  pomembnimi  osebami  in  okolico  pridobiva izkušnje in razvija veščine pripravljenosti za šolo (povzeto iz predavanja dr. V. V. Godina, za strokovne delavce vrtca, v letu 2011/12):

– Organizira  vse  občutke  v  sebi,  da  zanj  niso  moteči  in  je  otrokova  interakcija  z  okoljem učinkovita  in  uspešna.  Integracija  (povezovanje)  občutkov,  ki  se  pojavljajo  med  gibanjem, govorom in igro otroka, je osnova za kompleksno integracijo občutkov potrebnih za branje, pisanje in primerno vedenje.

– Občuti svoje lastno telo, kje se nahaja določen del telesa, uspešno koordinira gibanje in gre v ravnotežne izzive.

– Obvladuje zaporedja – je zmožen opazovati in opraviti eno dejavnost za drugo npr. oblačenje, slačenje, priprava mize, tvorjenje smiselnih stavkov, gradnja stolpa…

– Koordinira levo in desno stran, uporablja pisalo čez sredino, uporablja obe roki pri aktivnostih  (sestavljanje, striženje, lepljenje, rezanje z nožem, zabijanje z žebljem).

– Dobro zaznava vizualno prostorske odnose, kar kaže pri igri s konstruktorji, igri z žogo, med plezanjem, kako se znajde v situacijah.

– Razvija  fino  in  grafomotorične  sposobnosti,  ko  raziskuje  različne  materiale  in  predmete, uporablja orodja (pincete, škarje, nože, kladivca..), se izraža preko risbe.

– Razvija jezikovno komunikacijo, izgovarja vse glasove in je njegov govor funkcionalen – zmore povedati, kaj želi in se postavi zase.

– Razvija raznoliko samostojno igro in igro z vrstniki, kar je opazno v poteku igre od zamisli do cilja, kako ideja postane realizacija.

– Socialno   in   čustveno   dozoreva,   kar   opažamo   v   otrokovem   prilagojenem   vedenju.   Za prilagojeno vedenje otrok potrebuje čustveno stabilnost.

Na podlagi zgoraj naštetega lahko otrok razvija interese, veščine in sposobnosti ter podobo o sebi:

– Otroka  spodbujamo  v  skladu  z  njegovim  zanimanjem  za  črke,  številke,  pisanje,  branje, računanje. Če otrok ne izraža notranje motivacije, ga v učenje prepoznavanja in pisanja ter branja  črk  in  številk  ne  silimo.  Vse  to  se  bo  naučil  v  šoli.  Raje  skupaj  z  otrokom  obiskujte knjižnico  in  razvijajte  veselje  do  poslušanja  zgodb.    Izbirajte  primerne  slikanice,  ki  bodo otroke privabile k poslušanju in pogovoru o vsebini.

– Razvija  sposobnost  za  samostojno  delo  in  sposobnost  organizacije,  kar  se  opazi  v  tem,  da poskrbi za svoje stvari, ima urejen prostor, ve kaj sledi, organizira igro in odnose z vrstniki. Kot  se  otrok  uči  organizirati  svojo  igro,  bo  kasneje  organiziral  šolske  dejavnosti  in  bo  v odraslosti  postal  organizirana  oseba.  Starši  lahko  pri  tem  otroku  pomagate  tako,  da  ga spodbujate,  da  vse  kar  zmore,  opravi  sam.  Otroke  vključujete  v  vsakodnevna  opravila doma »dnevne zadolžitve« in na vrtu npr. pripravi mizo, odnese smeti, obesi pare nogavic, opere korenček, zalije solato…

– Razvija čustveno zrelost, kar se kaže v situacijah v boljši samokontroli svojih občutkov, lažje se  dogovarja  z  vrstniki,  zmore  počakati  na  vrsto,  rešuje  probleme  in  konflikte,  izraža  in prepoznava svoja čustva in čustva drugih.

– Razvija dobro samopodobo, ki je povezana z občutki svojega telesa, izkušnjami v odnosih in občutkom   varnosti.   Samopodobo   gradijo   učinkoviti,   kreativni   in   zadovoljujoči   odgovori otroka na zahteve okolice. Ob tem pridobiva tudi občutek samospoštovanja, da zmore in zna in  je  sposoben  vzdrževati  pozornost,  kar  se  kaže  v  otrokovi  vztrajnosti  pri  pričakovani dejavnosti, dokonča izdelek, sledi in upošteva navodila.

Otroci potrebujejo podporo staršev in pomembnih odraslih ter občutek varnosti in razumevanja. Če se na otroka jezimo in ga npr. strašimo »boš že videl, kako bo v šoli.«, z otrokom nismo zmožni graditi dober odnos in spodbujati pozitiven odnos do šole.

Če  se  starši  sprašujete  in  razmišljate  o  odložitvi   všolanja,  se  posvetujte  z  vzgojiteljicami  ali svetovalnima delavkama.

Dejavniki, ki vplivajo na pripravljenost otroka na šolo (Marjanovič, 2016):

1. Starost otroka NI ključni dejavnik, ki sam po sebi določa pripravljenost otroka za šolo ali ne. V  zadnjih  10  letih  je  relativno  pogosto  razmišljanje  med  starši  o  primerni  ali  neprimerni starosti  otroka  za  všolanje  in  s  tem  povezan  odlog  šolanja,  kjer  so  v  ospredju  implicitne (subjektivne) teorije staršev: otroštvo razumevajo kot srečno, kar bo šola prekinila. S tem so povezana tudi pričakovanja staršev povezana s šolo zlasti povezana z uspehom njihovih otrok in razumevanju starševske vloge pri šolanju otrok.

2. Pomembni so   medsebojni   odnosi   med   starostjo   in   različnimi   dejavniki:   spoznavnimi sposobnostmi otroka, kakovostjo vrtca in vlogo staršev.

3. Za razvoj    otrokovih    akademskih    spretnosti    (jezikovne,    matematične,    spoznavne    – povezovanje, predvidevanje, razumevanje konteksta in pomena vsebin) je najbolj občutljivo obdobje med 4 in 6 letom in je ključno za formalno učenje in ne le čakanje na to, da bo otrok pripravljen na šolo ali eno leto starejši.
4. Ključne so  družinske  dejavnosti  skozi  celo  predšolsko  obdobje  in  ne  le  zadnje  leto  pred všolanjem otroka: kakovostno skupno branje, skupen ogled prireditev, dostopnost do knjig, pripovedovanje in opisovanje…kar vse vpliva na spoznavne zmožnosti otrok.

Vir: Marjanovič Umek L. (2016). Prehod iz vrtca v šolo – vpliv starosti in drugih individualnih in okoljskih dejavnikov,  Šolsko svetovalno delo, Let. XX, št. 3/4, str. 4 – 12.