Prehod iz vrtca v šolo
Vsak prehod v novo okolje je za otroka in družino pomemben korak v življenju. Da bo všolanje za vse prijetna izkušnja, je pomembno, da o tem razmišljamo dovolj zgodaj in v procesu sodelujemo vsi: družina, vrtec in šola ter delujemo v korist otroka in upoštevamo okvir zakonodaje.
Všolanje ureja Zakon o osnovni šoli (UR.l. RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 7/11, 40/12 – ZUJF in 63/13, 46/16 – ZOFVI-L, 44.- 48. člen), v nadaljevanju nekaj pomembnih informacij:
- Šolski okoliš: Osnovna šola (v nadaljevanju OŠ) si pridobi podatke o šoloobveznih otrocih iz pristojnega ministrstva (MIZŠ) in jih povabi na vpis. Če želite vpisati otroka v OŠ, kjer ni vaš šolski okoliš, se morate na vpis zglasiti v OŠ, kamor so vas povabili, kjer pridobite informacije o prepisu na drugo OŠ. Predvidoma je potrebno na želeno OŠ poslati prošnjo za prepis in počakati na odgovor šole.
- VPIS: OŠ v mesecu februarju vpisuje v 1. razred za naslednje šol. leto otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili 6 let.
- Otroku se lahko začetek šolanja odloži za eno leto na predlog staršev, vrtca ali multidisciplinarnega tima v ZD, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Odložitev šolanja mora biti strokovno utemeljena in povezana z individualnimi ali okoljskimi specifičnostmi v razvoju in učenju posameznega otroka. V tem primeru se ob vpisu otroka v OŠ ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Pripravljenost otroka za vstop v šolo ugotavlja komisija, ki jo imenuje ravnatelj OŠ. Komisijo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj. O ugotovitvah komisije morajo biti starši obveščeni najmanj tri mesece pred začetkom pouka – v tem primeru starši sklep prinesete v vrtec. Na odločitev komisije je možna pritožba na komisijo, ki jo imenuje minister. Dokazan je pomemben vpliv odloga predvsem za otroke iz manj spodbudnega okolja in otroke, ki potrebujejo specialno pedagoško obravnavo. Odlog ne pomeni splošnega prispevka k razvoju otroka oz. ne prinaša sam po sebi dodatne vrednosti za razvoj.
- Za otroke tujcev se v okviru možnosti priporoča vpis otroka v vrtec vsaj dve leti pred všolanjem. Otroci tujcev, ki zaradi neznanja ali pomanjkljivega znanja slovenščine potrebujejo pomoč, se v skladu z možnostmi organizira učenje in izpopolnjevanje slovenščine v šoli.
- Starši otrok, ki imajo v vrtcu organizirano dodatno strokovno pomoč in/ali spremljevalca ter se ugotavlja, da bi podpora otroku koristila tudi v šolskem okolju, morajo ob prehodu otroka iz vrtca v šolo pravočasno (v januarju) vložiti Zahtevo za uvedbo postopka za usmerjanja (na predpisanem obrazcu, ki je na spletni strani ZRSŠ). Zahtevi priložijo Poročilo vrtca o otroku, Zapis pogovora z otrokom oz. dopis vrtca, da se pogovor z otrokom v tej starosti ne izvaja ter vso strokovno in zdravstveno dokumentacijo o obravnavi otroka od zadnje izdane odločbe ali Zapisnika multidisciplinarnega tima. Zaželena je tudi informacija, v katero OŠ bodo otroka všolali.
Starši se pogosto sprašujete, kakšne spretnosti so potrebne za uspešno šolanje in kako lahko otroku pri tem pomagate. Pri spoznavanju vašega otroka so vam v pomoč vzgojiteljice v vrtcu, ki ga poleg vas spremljajo skozi celotno ali del predšolskega obdobja in so vam lahko s svojim znanjem in izkušnjami v podporo.
Otrok v predšolskem obdobju preko igre v odnosu s pomembnimi osebami in okolico pridobiva izkušnje in razvija veščine pripravljenosti za šolo (povzeto iz predavanja dr. V. V. Godina, za strokovne delavce vrtca, v letu 2011/12):
– Organizira vse občutke v sebi, da zanj niso moteči in je otrokova interakcija z okoljem učinkovita in uspešna. Integracija (povezovanje) občutkov, ki se pojavljajo med gibanjem, govorom in igro otroka, je osnova za kompleksno integracijo občutkov potrebnih za branje, pisanje in primerno vedenje.
– Občuti svoje lastno telo, kje se nahaja določen del telesa, uspešno koordinira gibanje in gre v ravnotežne izzive.
– Obvladuje zaporedja – je zmožen opazovati in opraviti eno dejavnost za drugo npr. oblačenje, slačenje, priprava mize, tvorjenje smiselnih stavkov, gradnja stolpa…
– Koordinira levo in desno stran, uporablja pisalo čez sredino, uporablja obe roki pri aktivnostih (sestavljanje, striženje, lepljenje, rezanje z nožem, zabijanje z žebljem).
– Dobro zaznava vizualno prostorske odnose, kar kaže pri igri s konstruktorji, igri z žogo, med plezanjem, kako se znajde v situacijah.
– Razvija fino in grafomotorične sposobnosti, ko raziskuje različne materiale in predmete, uporablja orodja (pincete, škarje, nože, kladivca..), se izraža preko risbe.
– Razvija jezikovno komunikacijo, izgovarja vse glasove in je njegov govor funkcionalen – zmore povedati, kaj želi in se postavi zase.
– Razvija raznoliko samostojno igro in igro z vrstniki, kar je opazno v poteku igre od zamisli do cilja, kako ideja postane realizacija.
– Socialno in čustveno dozoreva, kar opažamo v otrokovem prilagojenem vedenju. Za prilagojeno vedenje otrok potrebuje čustveno stabilnost.
Na podlagi zgoraj naštetega lahko otrok razvija interese, veščine in sposobnosti ter podobo o sebi:
– Otroka spodbujamo v skladu z njegovim zanimanjem za črke, številke, pisanje, branje, računanje. Če otrok ne izraža notranje motivacije, ga v učenje prepoznavanja in pisanja ter branja črk in številk ne silimo. Vse to se bo naučil v šoli. Raje skupaj z otrokom obiskujte knjižnico in razvijajte veselje do poslušanja zgodb. Izbirajte primerne slikanice, ki bodo otroke privabile k poslušanju in pogovoru o vsebini.
– Razvija sposobnost za samostojno delo in sposobnost organizacije, kar se opazi v tem, da poskrbi za svoje stvari, ima urejen prostor, ve kaj sledi, organizira igro in odnose z vrstniki. Kot se otrok uči organizirati svojo igro, bo kasneje organiziral šolske dejavnosti in bo v odraslosti postal organizirana oseba. Starši lahko pri tem otroku pomagate tako, da ga spodbujate, da vse kar zmore, opravi sam. Otroke vključujete v vsakodnevna opravila doma »dnevne zadolžitve« in na vrtu npr. pripravi mizo, odnese smeti, obesi pare nogavic, opere korenček, zalije solato…
– Razvija čustveno zrelost, kar se kaže v situacijah v boljši samokontroli svojih občutkov, lažje se dogovarja z vrstniki, zmore počakati na vrsto, rešuje probleme in konflikte, izraža in prepoznava svoja čustva in čustva drugih.
– Razvija dobro samopodobo, ki je povezana z občutki svojega telesa, izkušnjami v odnosih in občutkom varnosti. Samopodobo gradijo učinkoviti, kreativni in zadovoljujoči odgovori otroka na zahteve okolice. Ob tem pridobiva tudi občutek samospoštovanja, da zmore in zna in je sposoben vzdrževati pozornost, kar se kaže v otrokovi vztrajnosti pri pričakovani dejavnosti, dokonča izdelek, sledi in upošteva navodila.
Otroci potrebujejo podporo staršev in pomembnih odraslih ter občutek varnosti in razumevanja. Če se na otroka jezimo in ga npr. strašimo »boš že videl, kako bo v šoli.«, z otrokom nismo zmožni graditi dober odnos in spodbujati pozitiven odnos do šole.
Če se starši sprašujete in razmišljate o odložitvi všolanja, se posvetujte z vzgojiteljicami ali svetovalnima delavkama.
Dejavniki, ki vplivajo na pripravljenost otroka na šolo (Marjanovič, 2016):
- Starost otroka NI ključni dejavnik, ki sam po sebi določa pripravljenost otroka za šolo ali ne. V zadnjih 10 letih je relativno pogosto razmišljanje med starši o primerni ali neprimerni starosti otroka za všolanje in s tem povezan odlog šolanja, kjer so v ospredju implicitne (subjektivne) teorije staršev: otroštvo razumevajo kot srečno, kar bo šola prekinila. S tem so povezana tudi pričakovanja staršev povezana s šolo zlasti povezana z uspehom njihovih otrok in razumevanju starševske vloge pri šolanju otrok.
- Pomembni so medsebojni odnosi med starostjo in različnimi dejavniki: spoznavnimi sposobnostmi otroka, kakovostjo vrtca in vlogo staršev.
- Za razvoj otrokovih akademskih spretnosti (jezikovne, matematične, spoznavne – povezovanje, predvidevanje, razumevanje konteksta in pomena vsebin) je najbolj občutljivo obdobje med 4 in 6 letom in je ključno za formalno učenje in ne le čakanje na to, da bo otrok pripravljen na šolo ali eno leto starejši.
- Ključne so družinske dejavnosti skozi celo predšolsko obdobje in ne le zadnje leto pred všolanjem otroka: kakovostno skupno branje, skupen ogled prireditev, dostopnost do knjig, pripovedovanje in opisovanje…kar vse vpliva na spoznavne zmožnosti otrok.
Vir: Marjanovič Umek L. (2016). Prehod iz vrtca v šolo – vpliv starosti in drugih individualnih in okoljskih dejavnikov, Šolsko svetovalno delo, Let. XX, št. 3/4, str. 4 – 12.
Pripravili svetovalni delavki: Pavlina Zirer in Esmira Behrič
